Predvideva se, da so bili prvi udomačeni psi volkovom podobni mrhovinarji, ki so iskali smeti okoli domovanj človeka nekje na Srednjem vzhodu. Morda je človek lovil te živali za hrano, mogoče pa je vzrejali psa za pomoč pri opravilih in pri lovu.

Poreklo psa še vedno ni natančno znano, vendar je preučevanje razvoja zelo zanimivo in nam pomaga bolje razumeti njegove anatomske posebnosti. Pes spada v družino psom podobnih živali, ki se imenujejo kanidi in lovijo v tropih. Domači pes se imenuje Canis familiaris. V družino Canidae (psi) spadajo še volkovi, lisice, kojoti, šakali in divji psi. Čeprav so si med seboj različni, jih je skupna dolga ozka glava z dolgimi čeljustmi in številnimi zobmi. Zadnji zobje so se prilagodili in so primerni za mesno in rastlinsko hrano.

Pes je zelo uporaben, je izvrsten lovec, vodi slepe, zganja črede ovc, čuva dom in psihološko blagodejno vpliva na ljudi okoli sebe. Ko božamo psa, se nam umiri srčni utrip in se nam zniža krvni pritisk.

V živalskem svetu je pes ena najsijajneših zgodb o uspehu. Najdemo ga na vseh celinah, v vseh vrstah življenjskih prostorov in pogosto v velikem številu. Preobrazba psa iz divjega volka v razvajenega družinskega ljubljenčka je stekla v pičlih 12.000 letih, kar je s stališča evollucije le trenutek. Psi so izredno vzdržljivi. Brez vode lahko preživijo štirikrat dlje kot ljudje, brez hrane pa lahko preživijo več dni, brez, da bi se jim znižala raven sladkorja v krvi. Pasje srce, pljuča in mišice so zasnovani za vztrajnost; njegova prebavila zmorejo predelati hrano živalskega in rastlinskega izvora, njegovi izločki so prilagojeni za uporabo pri sporazumevanju z drugimi psi.